Mrzla rosa, ostra kosa, rada travico kosi, jaz pa vedno premišljujem, kaj mi delaš dekle ti.
Na skali sedim, v morje strmim, vidim obraz, ki ljubim ga jaz.
Nageljček je skromni cvet, ki ga ljubi celi svet, tudi ti ga boš dobila, če me ne boš zapustila.
Naj noč namesto mene te objame, ko luč ugasnila bo in mislil boš name. Naj zvezde mojih poljubov natrosijo ti in sanje zaprejo tvoje sanjave oči. Naj trnje te bodeče ne rani pregloboko, naj cvetje te dehteče ne dvigne previsoko.
Naj živi do groba, najina zvestoba.
Naj zvezde te poneso v sladke sanje, naj luna zaziblje te vanje, misli name, ko zaspis, da zjutraj z mislijo name se zbudiš.
Ne glej v hribe temne, ki postrani se drže, ti glej v srce moje, ki neskoncno ljubi te.
Ne samo v spomiski knjigi, ki jo čas razje, temveč tudi v srcu mojem živelo bo tvoje ime.
Ne vem, zakaj te ne morem dobiti na telefon, mogoče pa po pomoti pride, tole pismo na tvoj dom.
Ne verjemi vsem ljudem, ne lepim fantovskim očem, le poslusaj glas srca, ki te nikoli ne izda!
Nekateri pravijo, da je poljub greh a če ne bi bilo zakonito, ga odvetniki ne bi dovolili, če ne bi bilo sveto se ga duhovniki ne bi lotili, če ne bi bilo skromno,ga s cvetjem deklet nebi delili, če ga ne bi bilo v izobilju, se reveži ne bi nikoli poljubili.
Ni lepsega na svetu, kot poslusati tvoj glas. Ni lepsega na svetu, kot poljubljati tvoj obraz. Ni lepsega pogleda iz tvojih oči. Ni lepšega kot to, da na svetu si TI!
Ni mene brez tebe, Ni rože brez cveta, Ni življenja brez trpljenja! Ni smeha brez veselja, ni dežja brez oblakov, ni ljubezni brez poljubov.
0 komentarji:
Objavite komentar